Vsak voznik ima svojo šibko točko. Nekateri trzajo, ko vidijo za volanom mladino, morda objestneže ali prehitre šoferje, drugi pa, če avto krmari ženska, kak starček ali pa poslovnež z mobitelom v roki. Meni osebno gredo najbolj na živce – počasni vozniki.

Že pred uvedbo novega zakona so mi močno dvigali adrenalin, srčni utrip in kocine na rokah, od uvedbe dalje je še stokrat huje. Pol ure vožnje od Ljubljane do Škofje Loke lahko le preklinjam, robantim, jamram, bentim in brundam, tolčem po volanu in hupam, pa nič ne pomaga. Počasni vozniki imajo trd oklep in jih ne bo pospešilo nič, pa če se ljudje za njimi po glavah mečemo. Verjetno, gledano odstotkovno, počasni šoferji resda niso prav pogosto neposredni povzročitelji prometnih nesreč. Posredni povzročitelji pa so – še predstavljamo si ne, kako pogosto. Dobiš pred sabo nekoga, ki se cijazi po polževo s tisto njegovo ubogo kripo, ga prehitiš na nepreglednem delu ceste in – boink – nesreča! Kako potem policajem dopovedat, da je tip pred tabo peljal 65, omejitev je pa 90 km/h?? V novi zakon o varnosti v cestnem prometu smo vključili vse mogoče in nemogoče kazni za prehitre voznike. Kaj pa za prepočasne?? Se jih sploh sme kaznovati?? Enkrat samkrat sem doživel zadoščenje. Lani konec aprila je bilo, peljal sem se službeno z dirke v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem, in zgodilo se je mislim da v Slovenj Gradcu ali pa v Dravogradu. Omejitev 70, na čelu nepregledno dolge kolone pa ženička, ki niti 50 km/h ni dosegla. Tip penzionistke pač, ki je niso nikdar naučili, da ima avto tudi četrto in peto (in morda šesto) prestavo. Bljak. Jaz, tam nekje sedmi ali osmi v koloni, sem par minut puhal jezo iz sebe, ji psoval in zlorabljal vse po spisku, čeprav brez upanja v srečen razplet. Toda: le malo za mano je očitno odklenkalo tudi policaju, ki je imel verjetno vrh glave tega upokojenskega ritma, zato je vključil opozorilne luči in »ubogo« ženičko zaustavil na prvem avtobusnem postajališču. Starka se je verjetno podelala od strahu, kazen – kakršna koli je že bila – pa si je vsaj po mojem pošteno prislužila. Še ena anekdota s primorske avtoceste: se vozim od Postojne proti Ljubljani in zagledam pred seboj konvoj približno 50 vojaških vozil, ki prav počasi marširajo drug za drugim po voznem pasu. In se jih spravi prehitevat neka ženskica v neki zmahani škodi (resda moj clio ni nič boljši) s povprečno hitrostjo tam okoli 100 km/h. Ne pretiravam, če rečem, da smo se slabih deset minut vlekli mimo tega konvoja. Zavoljo neke presrane šoferke, ki si dovoljenja za avtocesto verjetno niti ne zasluži.

Ne zagovarjam objestnosti, brezobzirnosti in egoizma na cesti. Zato pa tudi ne toleriram prepočasne vožnje. Kajti kaj pa je prepočasna vožnja drugega, kot očiten znak egoizma. Češ: vi tam za mano boste pa vozili natanko tako hitro, kot bom vozil jaz spredaj! Sprevrženo, kajne. Da o kamionarjih, ki se gredo z 90 km/h prehitevat po avtocesti, niti ne govorim. Zato, folk: pritisnite na plin!

In, ja, priznam: malce sem se razburil. Sori.

 

Masta.Dzoni