Je pač tako naneslo, da si moja lubica na vse pretege želi postati vzgojiteljica, zato je z vsemi štirimi izkoristila priložnost, ki se ji je ponudila, in zdaj med počitnicami preliva znoj v šentviškem vrtcu. Vsak dan, ko se vrne domov, zgodbice kar bruhajo iz nje. In mi prejšnji teden razlaga o tem, kako je vse več staršev tečnih, ko je govora o prehrani njihovih malčkov.

Okej, če je dete bolno ali alergično in zato potrebuje posebne obroke, mu jih je vrtec dolžan tudi priskrbeti. Zgolj zaradi muhe staršev, ki so slučajno vegetarijanci in v takšen slog življenja silijo tudi otroke, pa – pomoje – vrtec niti s prstom ne bi smel migniti. To je namreč grob poseg staršev v pravice in potrebe otrok. To, da očki in mamice svojim malčkom izberejo ime, bivališče in versko pripadnost, je seveda tudi poseg v otrokove pravice, vendar ni nevaren. Če pa starši določijo, da njihova mladež pa že ne bo jedla mesa – takšna odločitev pa je lahko nevarna za otroka, predvsem v letih, ko raste in nujno potrebuje snovi, ki jih mesni izdelki vsebujejo. Vzgojiteljice ravnajo različno: nekatere izsilijo vegetarijanske obroke za malčke, katerih starši to zahtevajo; spet druge so neomajne, da mora tudi takšen otrok dobiti povsem enak obrok kot drugi dečki in deklice, le da mu prej odstranijo mesni del. Seveda pa nadomestne bučke in soja in nevemkajševse ne pridejo v poštev.

Verjemite mi, sem velik borec za pravice živali, kar pokažem s konkretnimi dejanji (s tem, da posvojim zavrženega kužka ali pa mu pomagam najti nov dom), ne pa tako, da čivkam, da je vegetarijanstvo živalim prijazen način življenja. Nekatere živali so, žal, del prehranjevalne verige; če jih ne bi pojedli ljudje, bi se živali poklale med seboj. Konec koncev pa: tudi če jem krompir ali bučke, je to nasilje nad zelenjavo, ki ravno tako diha in živi in joče, ko jo trebim, režem ali lupim. Zakaj torej razlike?

Starši, ki svoje otroke silijo v vegetarijanstvo, pa so zame mučitelji in zločinci. Nič nimam proti, če očki in mamice zase pripravljajo brezmesne obroke. Naj jih, to je njihova pravica. Kot je pravica njihovih otrok, da jedo, kar se zahoče njim. In ne njihovim staršem!

Masta.Dzoni