Morda se strinjamo, morda ne, da je mučenje, trpinčenje in ubijanje živali, ki so (seveda ob otrocih) ena izmed najbolj krhkih in ranljivih skupin živih bitij, verjetno najbolj podla, sprevržena in primitivna oblika nasilja. Žal je toleranca ljudi do mučenja živali še vedno gromozanska, čeprav bi morala biti nična.

Ravno te dni časopisne stolpce polni zgodba o debilnem 50-letnem Prekmurcu, ki je svoje bolne fantazije spravil nad svojega štirinožca. Nesrečni zvesti čuvaj, ki je soboškega psihota spremljal celih 15 let, dokler se ga ta ni naveličal, je svoje žalostno življenje končal pod neštetimi udarci s kolom, privezan k drevesu, da ni mogel zbežati ali se braniti. Povrhu se ga ni lotil njegov lastnik sam, temveč je za to krvavo in idiotsko početje naščuval nekega 15-letnega otroka!?! Kaj blodi po prazni in zjebani glavi takšnega človeka, mi ne bo nikoli jasno. Vedno pa se ob takih primerih zastavlja vprašanje, kaj narediti z mučitelji živali in kako jih kaznovati. Je zapor ali plačilo nekaj 10 evrov državi pravi ukrep? Po mojem mnenju ni, saj storilca ne pripelje do tega, da bi začel razmišljati o svojem barbarskem početju ali se ga celo pokesal. Ne vem sicer, kakšne so dejanske kazni, jaz osebno pa bi predlagal dvoje. Če ga je že treba denarno kaznovati, naj denarja ne pobere država, temveč naj storilec 10 let vsak mesec plačuje 100 evrov enemu od slovenskih zavetišč ali društev za zaščito živali. S tem bo tudi dejansko odpravljal posledice svojih dejanj. Podobna rešitev se mi zdi 5 let družbeno koristnega dela, kar pomeni, da bi moral trikrat tedensko peljati enega kužka iz zavetišča na sprehod, če pa bi bil živalim še vedno nevaren, bi mu dal v roke metlo in bi vsakodnevno čistil iztrebke v pasjih kletkah.

Največja kazen zanj pa bi zagotovo bila, da bi ga okolica zaradi njegovih sprevrženih dejanj izolirala in se ga izogibala. Toda kaj takega žal še ne pride v poštev, saj veliko Slovencev prikrito še vedno ne obsoja nasilja nad živalmi.

 

Masta.Dzoni