Pridem z dopusta in, glej ga vraga, čisto prva zaresna informacija iz medijev me vrže na rit. Lipa spet obratuje. Pa ne Pečetova Lipa, ta itak ne bo več dolgo. Niti ne restavracija in picerija Lipa, ki mi je v Kranjski Gori med ljubšimi. Temveč tista znana, zloglasna pirniška Lipa, kjer je – ne tako zelo dolgo nazaj – sejala smrt in v svoje lovke ujela tri najstniške deklice.

Lokal, ki je bil kot naročen za izgrede, in je (naj se ne sliši nečloveško, ker ni tako mišljeno) takratna tragedija prišla kot naročena za njegovo dokončno zaprtje. In zdaj, po nekaj letih, ko je šef Zavašnik pristal za rešetkami, je v posmeh pravni državi medvoška občina Lipi znova izdala obratovalno dovoljenje, čeravno za začetek zgolj za krajši čas (ob vikendih med 18. in 24. uro). Zavašnika pa je na šefovskem mestu nasledila kar njegova mama, ki se kamer in mikrofonov otepa kot hudič križa. S tem so Zavašnikovi kriminalni posli, ki jih je sicer z vsemi topovi zanikal, pridobili legitimnost. Če se že občina Medvode iz tragične zgodbe ni ničesar naučila, upam, da so se vsaj starši. In da ne bodo več naivnih deklic samo pripeljali na party in jih ob pol štirih zjutraj – nasute ko krave in povaljane z vseh strani – tudi odpeljali, temveč bodo mimogrede tudi povohali, pred kakšno beznico so se znašli. Kjer človeško življenje ni vredno ničesar, temveč je vreden le donosen posel, kšeft tako rekoč – v takšen razvratni kokošnjak svojih otrok ne bi peljal nikoli. Bi tudi brez Lipe preživeli. Z Lipo morda niti ne.
 

Masta.Dzoni